Vaša košarica je prazna!
 

Cena poštnine glede na vrednost nakupa:

  0 - 10 € = 4 €
10 - 20 € = 3 €
20 - 30 € = 2 €
30 - 40 € = 1 €

 

Brezplačna dostava za nakupe nad 40 EUR

Načini plačila
  • nakazilo na račun
  • po povzetju
  • plačilna oz. kreditna kartica - 3D SECURE

  • Paypal sistem

O čokoladi



Ali je bila še kakšna kreacija bolj nebeška, bolj božanska?

Zgodba o čokoladi se pričenja pred nekaj tisoč leti v tropskih gozdovih Centralne in Južne Amerike . Beseda » xocoatl« (beseda za priljubljeni, grenak, čokoladni zvarek pri Mayih) istočasno odseva tudi drame svojega časa, ki so povezane z špansko osvojitvijo Novega sveta.

V globinah gozdov Amazonke se ni lahko prebiti skozi labirint vlažnega, bujnega zelenja; zrak je nabit z vlažnostjo, ki jemlje sapo, vsenaokrog neizmerna paleta barv In tam, v zavetju in senci visokih dreves rastejo kakavovci, z ravnimi, vitkimi in gladkimi debli. Njihove krošnje s prepletenimi vejami spominjajo na nenavadne kreacije. Kakavova drevesa nosijo velike plodove,(podobne rugby žogicam ), ki se razvijejo iz majhnih, nežnih, rozastih cvetov. Ciklus cvetenja je neprekinjen in na enem drevesu lahko vidimo različne stopnje razvoja. Plodovi , ki se razvijejo do različnih velikostih, nimajo stebel, ampak rastejo naravnost iz debla. Lupina zrelih plodov je zelo trda in potrebne so mačete, ki razpolovijo plod, v katerem je na tisoče dragocenih kakavovih zrn. Mladi plodovi so zelene ali rdečkasto vijolične barve, medtem ko se zreli plodovi obarvajo rumeno ali oranžno.

Vročina, vlaga in senca – pogoji, ki prevladujejo po plantažah kakavovca po vsem svetu. Kakavovo drevo je nežno, občutljivo in uspeva le, če je zaščiteno pred direktno sončno svetlobo.

Španci, Portugalci, Holandci so kakavovo drevo raznesli po celem svetu. Vendar imajo dežele Južne in Centralne Amerike (Venezuela, Mehika, Nikaragva,Gvatemala,Kolumbija, Trinidad, Jamajka ) najboljše plantaže, ki zagotavljajo najbolj kakovostna kakavova zrna še danes.

S fermentiranimi, posušenimi kakavovimi zrni napolnijo žaklovinaste vreče, ki jih transportirajo predvsem do evropskih proizvajalcev čokolade.

V mitologiji je čokolada povezana z bogovi. In tako bi tudi moralo biti. Ali je bila še kakšna kreacija bolj nebeška, bolj božanska? Zgodovina gre naprej, toda čokolada ostaja bistvo najbolj poželjivih trenutkov.

na vrh



Pridelava kakava

Afrika je glavni pridelovalec kakava, vsako leto več milijonov majhnih kmetij pridela skoraj 70% svetovne proizvodnje kakavovca. Slonokoščena Obala in Gana sta vodilni državi, prva pridela kar 40% druga pa 15% svetovne proizvodnje.

Čeprav kakavovec naravno izhaja iz deževnih gozdov Latinske Amerike, so sedaj največji nasadi v Afriki in Aziji

Začetek pridelave kakavovca v Afriki sega v konec 18. stoletja. Začetki niso bili obetavni, Criollo vrsta kakavovca je bila preobčutljiva za razmere na Afriški celini. Šele več desetletij kasneje, po uvedbi bolj odporne, a manj kvalitetne vrste, Forastero, je na otokih São Tomé and Fernando Po pridelava začela naraščati.


Zaradi političnih nemirov v Latinski Ameriki ter različnih bolezni, ki so napadale pridelek, so trgovci začeli iskati možnosti za predelavo drugje po svetu. Vtem času so pričeli z pridelavo na ekvatorskih območjih Indonezije (Java) ter na Sri Lanki.

Latinska Amerika je še vedno pomemben pridelovalec kakovostnih kakavovih semen, vendar pa največ kakavovih semen pridelajo v Afriki in Aziji.

na vrh



Zgodovina čokolade

Čokolado velikokrat poimenujejo “hrana bogov” Čeprav je ta izraz verjetno nastal zaradi odličnega okusa čokolade, pa je v njem tudi nekaj resnice. Izraz bi lahko imel svoje korenine v pred Kolumbijski kulturi, ki je prva gojila kakav in ga predelala v čokolado.

Azteki so častili pernate boga, Quetzalcoatla, ki naj bi prinesel kakav na zemljo kot darilo ljudem. Quetzalcoatl je bil po sporu z visokim svečenikom Tezcatlipocom pregnan z zemlje na odprto morje. Stoletja so Azteki verjeli, da se bo Quetzalcoatl vrnil nazaj v letu 1519, prav v tem letu pa je španski konkvistador Cortès z svojimi vojaki pristal na obalah današnje Mehike, na istem mestu kot je Quetzalcoatl pobegnil proti morju. Zato ni čudno, da je Azteški cesar Montezuma zamenjal Cortesa za boga ter mu ponudil kot darilo kakav, seveda na razočaranje Španca, ki je seveda pričakoval zlato. Lahko rečemo, da je kakav čudovito darilo novega sveta.

 

Maji so častili boga s črnim obrazom in dolgim nosom, bog kakava Ek Chuak. Vaze napolnjene z kakavovimi semeni so bila običajno darilo bogovom ob pomembnih dogodkih.

Maji, in kasneje Azteki, so bili prvi, ki so gojili kakavovec, klicali so ga “cacau”. Bil je ena od sestavin pijače,”xocoatl”, temnega, grenkega in pekočega čokoladnega napitka, ki so ga pripravili za posebne svečane in religiozne dogodke.
Antropologi so odkrili, da je imel kakav pomembno ekonomsko in družbeno vlogo pri človeških združbah v Ulua dolini v Hondurasu, 4000 let nazaj.

V Majevski in Azteški družbi so kakavova zrna uporabljali tudi kot denarno sredstvo. Zaradi tega je bil kakav zelo zanimiv za Špance kot valuta, saj si dobil za kakavova zrna npr bučo (4 zrna) ali sužnja (100 zrn). Azteki so imeli denarni sistem razvit na osnovi kakavovih zrn, 400 zrn je predstavljalo 1 zontle, 20 zontlov je bilo 1 xiquipil.

Prva plantaže kakavovcev so kultivirali Španski kolonisti v Mehiki okoli leta 1550. Da bi kakavov napitek bolj odgovarjal Evropskemu okusu, so nune iz Oaxacae začele dodajati sladkor, janež in cimet. Čokolada je tako postajala vse bolj popularna med kolonialisti v Latinski Ameriki.

Bernard Diaz del Castillo – Cortèsov sovojščak – o čokoladi: “Užitek čokolade ti da moč za celi dan. Človek ni utrujen, niti ne čuti potrebe po hrani ali pijači.”

Podobne izjave zasledimo med znanstveniki, zdravniki in antropologi v 17. stoletju,ki so pripisovali kakavu in čokoladi izjemne zdravstvene lastnosti. Te izjave so temeljile na osebni opažanjih in ne na znanstvenih raziskavah. Za razliko od tega je v stari Evropi veljajo prepričanje, da je čokolada pregreha; hrana ki povzroča razvrat in dekadenco.

Čokolada je bila predstavljena v Evropi, natančno v Španiji, v 16. in 17. stoletju. Bila je ekskluzivni privilegij aristokracije in duhovščine na kraljevem dvoru. Čokolada splošni populaciji ni bila dostopna do začetka 20. stoletja, ko se je pričela industrijska produkcija čokolade.

Španija je branila svoj monopol pri čokoladi do 17. stoletja. Tedaj je Italijan, Antonio Carletti, ki je pogosto potoval po Zahodni Indiji in Španiji, odkril in objavil recept za sladko čokolado. Italijani so se takoj zaljubili v božanski, sladek okus in ustanovile so se mnoge ti. cioccolatieri”, posebno v severni Italiji, kjer je Perugia postal čokoladni center, Benetke pa zibelka prvih čokoladnih trgovin.

Čokolada ni bila vedno trdna, bleščeča delikatesa, kot jo poznamo danes. Do polovice 19. stoletja, so čokolado uživali predvsem kot pijačo, kakavov prah so vmešali v vroče mleko ali vodo.

Iznajdba kakavove stiskalnice Nizozemca Coenraad Van Houten leta 1828 je bil prvi korak do izdelave čokolade, kot jo poznamo danes. Zgodovinarji si niso enotni, kdo je prvi proizvedel čokolado v tablicah, vendar Angleška družina Fry trdi, da so bili prvi ki so tržili čokoladne tablice. Van Houten je razvil nadaljnje postopke, ki čokoladi dajo temnejšo barvo, blažji okus in boljšo topnost.

Kdaj so čokolado dobili otroci? Prvi zapisi o čokoladi za otroke segajo v leto 1930. Takrat je bila čokolada že splošno dostopna, povprečni dohodki so rastli, zato so trgovci videli priložnost prodaje otrokom. Pojavila se je embalaža, namenjena otrokom in seveda uspeh ni izostal.

na vrh



Tovarna antioksidantov

Naravne sestavine čokolade

Čokolada je polna naravnih sestavin, poimenovanih anitoksidanti, za katere zdravniki trdijo, da varujejo vaše telo in učinkujejo dobrodejno na vaše telo. Dejstvo je, da imata temna čokolada in kakav več antioksidantov kot npr. Borovnice, pravi čaj ali rdeče vino.

Presenečeni? Mnogi so, vendar morate vedeti da je čokolada rastlinskega izvora.

Glavna sestavina v čokoladi je kakavovo zrno, seme iz ploda drevesa kakavovca. Zaradi moderne predelave in oblike čokoladne tablice mnogi čokolade ne povezujejo z naravno pridelavo, vendar je čokolada produkt, ki raste iz zemlje.

Znanstveniki trdijo, da rastline proizvajajo antioksidante zato, da jim pomagajo pri rasti in borbi proti trdemu naravnemu okolju. Te sestavine lahko pomagajo tudi človeku.

Zdravilni učinki hrane z veliko antioksidatni so v zadnjem času tema znanstvenih razprav in zanimiva tema v različnih medijih. Zadnje študije kažejo, da lahko antioksidatni v hrani zmanjšujejo možnost različnih bolezni, od bolezni srca do rakavih obolenj.

Temna čokolada in kakav vsebujeta visoko raven antioksidantov. Dve žlički pravega kakava imata več antioksidantov kot npr. štiri skodelice pravega čaja ali kozarec in pol rdečega vina.
Raziskave kažejo da že po 30 minutah po zaužitju 40 gramov črne čokolade raven dveh glavnih antioksidantov, epikatekina in katekina naraste. Vrhunec dosežeta po dveh urah po zaužitju čokolade, po šestih urah pa ju ni zaslediti več v telesu.

Antioksidanti varujejo vaše celice pred škodljivimi molekulami, ki jih imenujemo prosti radikali. To so nestabilne kisikove molekule, ki lahko povzročijo spremembe v sicer zdravih celicah. Te spremembe naj bi bile vzrok mnogih kroničnih bolezni. Najboljši način za obnovitev zaloge antioksidantov je pravilna prehrana.

Vrsta antioksidantov v čokoladi se imenuje polifenoli, ki jih najdemo tudi v sadju in zelenjavi (pomaranče, soja, borovnice). Razlog, da je prava čokolada polna antioksidantov je v tem, da kar 10% teže suhega kakavovega zrna vsebuje polifenole.

Čokolada in vaše srce

Čeprav je čokolada namenjena vašim užitkom, znanstveniki menijo da lahko koristi vašemu srcu in žilnemu sistemu. Naravne sestavine čokolade naj bi pomagale pri izboljšanju krvnega pretoka in nižanju krvnega pritiska.
Profesor Dr. David Katz iz Yale univerze je meril krvni pritisk pri 45 odraslih pred in po zaužitju prave čokolade . Rezultati so pokazali, da samo 2 uri po zaužitju čokolade krvi pritisk pade. “To jasno kaže, da čokolada ni samo dobra, ampak dobra za vas” pravi dr. Katz.

Zadnje raziskave kažejo da naj bi prava čokolada:

Antioksidanti v čokoladi, imenovani polifenoli, oziroma njihova podskupina, ki jo imenujemo flavanoli, deaktivirajo proste radikale. Flavanoli stimulirajo proizvodnjo dušikovega oksida, plina ki skrbi za relaksacijo in širjenje arterij. Raziskava pri Kuna indijancih, ki živijo na San Blas otokih pred obalo Paname, da imajo zaradi rednega uživanja pijače na osnovi kakava, nizek krvni pritisk.

Raziskava, objavljena v Journal of the American Medical Association, je pokazala da ljudem ki dnevno jedo temno čokolado, pade krvni pritisk in ostane nizek, dokler le to redno konzumirajo. Po prenehanju konzumiranja temne čokolade, se jim krvni pritisk naraste.

Temna čokolada lahko pomaga proti oblogam, ki mašijo žile.

Obstaja “dobri holesterol” (HDL) in “slab holesterol “LDL” v vaši krvi. Ob srečanju prostih radikalov in LDL holesterola, le ta oksidira. To vodi do gradnje oblog in posledično lahko pride do zamašitve arterij.
Antioksidanti v temni čokoladi upočasnjujejo oksidacijo LDL holesterola, saj nevtralizirajo proste radikale.

Krvne ploščice so nujne za strjevanje krvi in posledično zaustavitev krvavitve. Problem nastane, ko se te naravno lepljive celice začnejo nabirati na stenah žil. Tedaj povečujejo gradnjo oblog in strdkov. V osmih kliničnih študijah je bilo dokazano, da prava čokolada učinkuje podobno kot aspirin , ki je znan po svojih proti strjevalnih učinkih.

Čokolada in krvni sladkor

Čeprav je čokolada sladica, ima nizek glikemičen indeks. Ta meri učinek hrane na raven krvnega sladkorja.

To pomeni, da ob zaužitju prave čokolade, le ta ne bo povzročila rast krvnega sladkorja. Flavanoli v čokoladi naj bi pomagali celicam bolje vzdrževati raven krvnega sladkorja. Inzulin skrbi v celicah za vstop sladkorja v celico in s tem za zagotovitev energije. Ob pojavu rezistence na inzulin celice več ne sprejemajo sladkorja iz krvi, in raven le tega naraste. Flavanoli naj bi stimulirali celice, da ponovno pričnejo z sprejemom sladkorja.

Pomembni minerali

Čokolada kot rastlinska hrana vsebuje minerali, pomembne za vaše zdravje.

Tablica temne čokolade vsebuje 14% dnevnih potreb po bakru, ki je pomemben za absorpcijo železa in tvorbo kolagena.

Tablica temne čokolade vsebuje tudi 12% dnevnih potreb po magneziju, ki pomaga proti diabetesu, hipertenziji in boleznim ožilja.

Tablica mlečne čokolade zagotavlja 8% dnevnih potreb po kalciju, ki je nujen za zdrave kosti in zobe.

Kakav in prava čokolada vsebuje tudi železo, tablica le te vsebuje 13% dnevnih potreb. Če je raven železa prenizka, boste lahko utrujeni, razdražljivi, tarejo vas lahko glavoboli.

Čokolada in vaše počutje

Po zaužitju čokolade se počutimo bolje. Toda zakaj?

V čokoladi je preko 500 naravnih sestavin, od katerih nekatere vplivajo na boljše razpoloženje.

Čokolada vsebuje teobromin, šibek naravni stimulant, ki je po molekulski strukturi podoben kofeinu. Za razliko od tega, je učinek teobrominu blažji in ne vpliva tako poživilno.

Čokolada vsebuje tudi kofein, čeprav je vsebnost le tega skoraj 10 manjša kot v skodelici kave.

Čokolada naj bi vplivala tudi na sprostitev endorfirinov v vaši možganih.

 


na vrh

izdelava spletnih strani Klaro.si - spletno gostovanje in registracija domen Domovanje.com